-
1 suffer
1) (to undergo, endure or bear pain, misery etc: He suffered terrible pain from his injuries; The crash killed him instantly - he didn't suffer at all; I'll make you suffer for this insolence.) trpeti2) (to undergo or experience: The army suffered enormous losses.) pretrpeti3) (to be neglected: I like to see you enjoying yourself, but you mustn't let your work suffer.) trpeti4) ((with from) to have or to have often (a particular illness etc): She suffers from stomach-aches.) trpeti zaradi•* * *[sʌfə]1.transitive verb(pre)trpeti, prenašati; dopuščati dovoliti; obsolete pustiti, dati (o.s. se)how can you suffer him? — kako ga morete prenašati?to suffer a default juridically izgubiti pravdo zaradi neprihoda na sodiščehe suffered them to come — dovolil jim je, da so prišlito suffer great pain — trpeti, prenašati velike bolečinehe suffered himself to be cheated — pustil se je oslepariti;2.intransitive verbtrpeti ( from od, zaradi); imeti škodo (in v); trpeti, biti kaznovan, morati plačati ( for za kaj); izgubiti (in v, pri, na; from od, zaradi); biti usmrčen, pretrpeti (mučeniško) smrt, najti smrt; obsolete vzdržati, prenašati, trpetiyou will suffer for it! colloquially to mi boš plačal! še žal ti bo za to! -
2 chair
[ eə] 1. noun1) (a movable seat for one person, with a back to it: a table and four chairs.) stol2) (the position of a person who is chairman at a meeting etc: Who is in the chair?) predsedujoči3) (the office of a university professor: He holds the chair of History at this university.) katedra2. verb(to be chairman at (a meeting etc): He chaired the meeting last night.) predsedovati- chairman
- chairperson
- chairwoman
- chairmanship* * *I [čwə]nounstol, sedež; American električni stol; stolica, katedra; profesura; predsedstvo; American predsednikAmerican chair car — najboljši razred na železnicahAmerican chair warmer — lenuhchair! chair! — mir!II [čwə]transitive verbustoličiti; na stol posaditi; British English nositi (zmagovalca) visoko na stolu -
3 speed
[spi:d] 1. noun1) (rate of moving: a slow speed; The car was travelling at high speed.) hitrost, brzina2) (quickness of moving.) naglica2. verb1) ((past tense, past participles sped [sped] speeded) to (cause to) move or progress quickly; to hurry: The car sped/speeded along the motorway.) hiteti2) ((past tense, past participle speeded) to drive very fast in a car etc, faster than is allowed by law: The policeman said that I had been speeding.) prehitro voziti•- speeding- speedy
- speedily
- speediness
- speed bump
- speed trap
- speedometer
- speed up* * *I [spi:d]nounhitrost, brzina, naglica, hitrica; tek (motorja); technical prestava (prva, druga itd.); obsolete uspeh, (dobra) srečaat full speed, with all speed — s polno brzinogood speed! — veliko uspeha (sreče)!send me good speed! — voščite mi dobro srečo!more haste, less speed figuratively počasi se daleč pride; hiti počasi!II [spi:d]1.transitive verbdrviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost; obsolete sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od); archaic pomagati (komu), želeti srečo;2.intransitive verbhiteti, drveti, hitro iti, leteti; motoring voziti z veliko hitrostjo; obsolete uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečothe devil speed him! — vrag ga vzemi!God speed you! — bog z vami!he sped well archaic dobro jo je zvozilto speed away — odbrzeti, odhitetito speed down — zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)to be fined for speeding — biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje -
4 catch
[kæ ] 1. past tense, past participle - caught; verb1) (to stop and hold (something which is moving); to capture: He caught the cricket ball; The cat caught a mouse; Did you catch any fish?; I tried to catch his attention.) ujeti; pritegniti2) (to be in time for, or get on (a train, bus etc): I'll have to catch the 9.45 (train) to London.) ujeti3) (to surprise (someone) in the act of: I caught him stealing (my vegetables).) presenetiti4) (to become infected with (a disease or illness): He caught flu.) zboleti za5) (to (cause to) become accidentally attached or held: The child caught her fingers in the car door.) ujeti (se)6) (to hit: The punch caught him on the chin.) udariti7) (to manage to hear: Did you catch what she said?) ujeti8) (to start burning: I dropped a match on the pile of wood and it caught (fire) immediately.) vneti se2. noun1) (an act of catching: He took a fine catch behind the wicket.) prijem2) (a small device for holding (a door etc) in place: The catch on my suitcase is broken.) kljuka3) (the total amount (of eg fish) caught: the largest catch of mackerel this year.) ulov4) (a trick or problem: There's a catch in this question.) past•- catching- catchy
- catch-phrase
- catch-word
- catch someone's eye
- catch on
- catch out
- catch up* * *I [kæč]1.transitive verbujeti, zgrabiti, uloviti; zasačiti; dohiteti; očarati; (at, in pri) presenetiti; zamrzniti;2.intransitive verbprijemati, zgrabiti; zatakniti se; vneti se (ogenj)to catch s.o. bending — zasačiti kogato catch s.o. a blow — udariti kogato catch a glimpse of s.o. — bežno koga zagledatito catch the idea ( —ali point) — razumeti, doumeti, zapopasti miselto catch hold of s.th. — polastiti se česa, prijeti kajcatch me! — nikakor ne! še na misel mi ne prideto catch s.o. napping — zasačiti koga, ko ne opravlja svojega delaslang you will catch it! — ti bom že pokazal!II [kæč]nounplen, lov, ulov; prijem; ukana, trik, past; ugodna ženitev; zavora, kljuka, zaponka; music skladba za tri ali več glasov, kanon; zastoj; figuratively težavaslang a great catch — dober lov -
5 gunner
[gʌnə]nountopničar; puškarnautical podčastnik, ki skrbi za topove in strelivo; archaic gunner's daughter — top, na katerega so vezali mornarje zaradi bičanja -
6 pay
[pei] 1. past tense, past participle - paid; verb1) (to give (money) to (someone) in exchange for goods, services etc: He paid $5 for the book.) plačati2) (to return (money that is owed): It's time you paid your debts.) plačati3) (to suffer punishment (for): You'll pay for that remark!) plačati4) (to be useful or profitable (to): Crime doesn't pay.) izplačati (se)5) (to give (attention, homage, respect etc): Pay attention!; to pay one's respects.) posvečati2. noun(money given or received for work etc; wages: How much pay do you get?) plača- payable- payee
- payment
- pay-packet
- pay-roll
- pay back
- pay off
- pay up
- put paid to* * *I [péi]nounplača, plačilocolloquially plačnik; American mineralogy donosna ruda; colloquially he is good pay — on je dober plačnikhe is in the pay of s.o. — njega plačuje, najet je od, je v službi nekogaAmerican figuratively to strike pay dirt — naleteti na vir bogastvaII [péi]1.transitive verbplačati, odplačati, izplačati; figuratively nagraditi, poplačati, povrniti ( for za kaj); figuratively posvečati pozornost (spoštovanje), dajati čast, delati komu komplimente; obiskati koga; odškoditi, odškodovati ( for za); izplačati se za koga, koristiti komu;2.intransitive verbplačati ( for za); izplačati se ( crime doesn't ŋ zločin se ne izplača)to pay attention ( —ali heed) to — posvečati pozornost (komu, čemu)to pay s.o. home — povrniti komuto pay the penalty — pokoriti se, biti kaznovanslang to pay the piper — nositi posledice; figuratively plačati za užitek koga drugegahe who pays the piper calls the tune — kdor plača, tudi zapovedujeto pay through the nose (for) — predrago plačati, preplačatito pay one's way — ne ostati ničesar dolžan, živeti od svojega dohodkaIII [péi]transitive verbnautical katraniti, premazati s katranom ali smolo -
7 light
I 1. noun1) (the brightness given by the sun, a flame, lamps etc that makes things able to be seen: It was nearly dawn and the light was getting stronger; Sunlight streamed into the room.) svetloba2) (something which gives light (eg a lamp): Suddenly all the lights went out.) luč3) (something which can be used to set fire to something else; a flame: Have you got a light for my cigarette?) ogenj4) (a way of viewing or regarding: He regarded her action in a favourable light.) luč2. adjective1) (having light; not dark: The studio was a large, light room.) svetel2) ((of a colour) pale; closer to white than black: light green.) svetel3. [lit] verb1) (to give light to: The room was lit only by candles.) razsvetliti2) (to (make something) catch fire: She lit the gas; I think this match is damp, because it won't light.) prižgati (se)•- lighten- lighter- lighting
- lighthouse
- light-year
- bring to light
- come to light
- in the light of
- light up
- see the light
- set light to II1) (easy to lift or carry; of little weight: I bought a light suitcase for plane journeys.) lahek2) (easy to bear, suffer or do: Next time the punishment will not be so light.) lahek3) ((of food) easy to digest: a light meal.) lahek4) (of less weight than it should be: The load of grain was several kilos light.) lažji5) (of little weight: Aluminium is a light metal.) lahek6) (lively or agile: She was very light on her feet.) lahkoten7) (cheerful; not serious: light music.) veder, lahek8) (little in quantity; not intense, heavy, strong etc: light rain.) lahen9) ((of soil) containing a lot of sand.) prhek•- lightly- lighten- light-headed
- light-hearted
- lightweight
- get off lightly
- make light of
- travel light III = light on - past tense, past participle lit [lit] - verb(to find by chance: While wandering round the town, we lit on a very cheap restaurant.)* * *I [lait]adjective ( lightly adverb)lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)electrical light current — šibki tokfiguratively a light hand — obzirnost, taktlight in hand — poslušen (konj), lahko vodljivmilitary in light marching order — na pohodu z malo tovoraII [lait]adverbnalahko, rahlo, lahkolight come, light go — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto get off light — srečno jo odnesti, biti malo kaznovanIII [lait]adjectivesvetel, jasenIV [lait]nounsvetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba; nautical svetilnik; iskrenje, sijaj (oči); poetically vid, nebesno telo; figuratively luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha; plural spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti; plural slang očihe appears in the light of (a scoundrel) videti je (lopov)by the light of nature — po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjoto bring to light — odkriti, odkopatito come to light — priti na svetlo, biti odkritpoetically light of one's eyes — vidfiguratively the light of my eyes — punčica mojega očesato give light to — razložiti, razjasnitito give s.o. a light — prižgati komu cigaretoto hide one's light under a bushel — biti preskromen, skrivati svoje sposobnostithe light of s.o.'s countenance — naklonjenost koga (uživati)to place s.th. in a good light — postaviti kaj v lepo lučto put a light to s.th. — prižgati, zažgati kajto see the light — roditi se; American spremeniti svoje stališče; religion biti prosvetljen, sprevidetito see the light of day — biti objavljen, biti prvič uprizorjento stand in s.o.'s light — jemati komu luč, biti komu na poti, figuratively motiti kogato strike a light — prižgati (vžigalico, vžigalnik)to throw ( —ali shed) light on s.th. — razložiti, razjasniti kajget out of the light! — ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!light and shade — svetloba in senca, nasprotjaAncient Lights — opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi oknaV [lait]1.transitive verbprižgati, razsvetliti, vneti;2.intransitive verbprižgati se, vneti se, posvetiti, posijati;VI [lait]intransitive verb -
8 gruel
I [grúəl]nounovsena ali druga kašaslang to give s.o. his gruel — kaznovati, umoriti kogato have ( —ali take, get) one's gruel — biti strogo kaznovan, biti ubit, premagan, poražen, tepenII [grúəl]transitive verbslang strogo kaznovati; ubiti; izčrpati, utruditi -
9 neck
I [nek] noun1) (the part of the body between the head and chest: She wore a scarf around her neck.) vrat2) (the part of an article of clothing that covers that part of the body: The neck of that shirt is dirty.) ovratnik3) (anything like a neck in shape or position: the neck of a bottle.) vrat•- necklace- neckline
- necktie
- neck and neck II [nek] verb(to kiss, hug and caress (passionately); to pet.) ljubkovati* * *I [nek]nounvrat, tilnik; izrez (obleke); vratina (meso); anatomy vrat (maternice itd.); vrat pri violini, vrat steklenice; geography ožina (morska, kopenska) soteska; printing konus tiskarske črketo break one's neck — zlomiti si vrat; American nečloveško se namučiti, ugonobiti seto crane one's neck — (at, for) stegovati vratneck and neck division — glasovanje, pri katerem dobita obe strani enako število glasovslang to get ( —ali catch) it in the neck — biti hudo kaznovan, trpetineck and heel — docela, trdno (vezati)neck and neck — bok ob boku (dirkalni konji), enako število glasov, enakto save one's neck — rešiti se, rešiti si glavoto take s.o. by the neck — zgrabiti koga za vratneck and crop — popolnoma, kot dolg in širokto throw s.o. out neck and crop — na pete na glavo koga ven vrečito tread on s.o.'s neck — zaviti komu vratto win by a neck — zmagati za dolžino vratu (konjske dirke), za las zmagati (glasovanje)American colloquially neck of the woods — soseščinaII [nek]1.intransitive verb American slangljubimkati;2.transitive verbzaviti vrat (kuri), obglavititechnical to neck down — proti koncu zmanjšati premerIII [nek]nounBritish English zadnji snop požetega žita
См. также в других словарях:
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potrében — bna o prid., potrébnejši (ẹ ẹ̄) 1. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: zbral mu je vse potrebne podatke; kupiti potrebne pripomočke; za obdelovanje zemlje potrebni stroji; energija, potrebna za delovanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
falzificíranje — a s (ȋ) glagolnik od falzificirati: biti kaznovan zaradi falzificiranja / falzificiranje narodnih pesmi; falzificiranje zgodovine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kázen — zni ž (ȃ) 1. kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev: otrok je bil priden, zato so mu kazen odpustili, preklicali; pog. kazen odsedeti, odslužiti; zaslužila je kazen; mila, stroga kazen; groziti s kaznijo; kazen za tatvino; vzgojni učinek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasílje — a s (ȋ) dejaven odnos do koga, značilen po uporabi sile, pritiska: nasilje raste, se širi; tam vlada nasilje; upirati se nasilju; biti kaznovan zaradi nasilja; z nasiljem kaj doseči; brezobzirno, duhovno, ekonomsko nasilje; žrtve fašističnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtegnítev — tve ž (ȋ) glagolnik od odtegniti: odtegnitev podpore / biti kaznovan zaradi odtegnitve vojaški obveznosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pést — í ž (ẹ̑) 1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani: dvigniti pest; odpreti, stisniti pest; tiščati kovanec v pesti; s pestjo groziti, žugati; udariti, razbijati s pestjo po mizi; za pest velika odprtina; kakor pest debel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predŕznost — i ž (ŕ) lastnost predrznega človeka: biti kaznovan zaradi predrznosti; mladostna predrznost // ekspr. predrzno dejanje, govorjenje: dovolj imam že tvojih predrznosti / govoriti razne nesramnosti in predrznosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámopoškódba — e ž (ȃ ọ̑) knjiž. namerna poškodba samega sebe: biti kaznovan zaradi samopoškodbe / samopoškodba telesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tihotápstvo — a s (ȃ) dejavnost tihotapcev: preprečevati tihotapstvo; ukvarjati se s tihotapstvom / biti kaznovan zaradi tihotapstva tihotapljenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tnálo — a s (á) 1. nerazsekan večji kos debla, na katerem se sekajo, cepijo drva: zasaditi sekiro v tnalo; sekati drva na tnalu; grčavo, veliko tnalo; neroden je kot tnalo ∙ dati, položiti glavo na tnalo nekdaj biti kaznovan z obglavljenjem; njegove… … Slovar slovenskega knjižnega jezika